ZGODOVINA OBČINE CERKLJE
Nekdaj Trnovlje
Cerklje se v listinah prvič omenjajo sredi 12. stoletja kot Trnovlje, s sedanjim imenom pa po letu 1239.
Kraj, razpet med ravnino barvitih polj in razgibane hribe, je pravi park raznolikosti naravnih in geografskih značilnosti alpskega, gorskega in nižinskega sveta z bogato kulturno dediščino.
Kjer danes stoji cerkljanska cerkev, je bil prostor, zaraščen s trnjem, kjer so pastirji našli Marijino podobo. Ker se jim je zdelo, da trnje ni primerno prebivališče za Marijo, so podobo odnesli domov. Vendar se je podoba vračala na mesto najdbe. Sklenili so zgraditi kapelo, ki so jo imenovali Marija v trnju, kraj pa Trnovlje. Pozneje so na mesto kapele postavili cerkev, posvečeno Mariji Vnebovzeti, ob njej pa še dve manjši. Zaradi treh skupaj postavljenih cerkva so kraj začeli imenovati Cerkve, v gorenjskem dialektu Cérkle.
Naseljene že v Antiki
Arheološka najdišča v Šmartnu in na Krvavcu pričajo o zgodovini naseljenosti tega območja že v antiki. Od dvanajstih srednjeveških dvorcev na območju današnje občine je grad Strmol edini, ki se je ohranil do danes. Med številnimi cerkvami je poleg cerkve Marije Vnebovzete v Cerkljah najbolj znana nekdanja samostanska cerkev Marijinega oznanjenja s katakombami in najstarejšim Marijinim kipom v Sloveniji. V središču Cerkelj je spominski park, posvečen osebnostim, ki so pustile pomemben kulturnozgodovinski pečat kraju.
Najdbe na območju današnje občine, na terasah pod cerkvijo sv. Štefana, so pravzaprav sledi bivanja v starejši kameni dobi (kot bivalna postaja na prostem), kar potrjujejo odkriti predmeti iz različnih vrst kamenja. Neolitske naselbine (5. in 6. stoletje) so bile kar gosto posejane po pobočjih gora nad cerkljanskim poljem. Gradišče pri Stiški vasi velja za najbolj ohranjeno neolitsko naselbino na Gorenjskem. Kelti so prinesli nov odnos do kovin, tudi do železa, vendar pa na sam razvoj kraja niso bistveno vplivali. Razvoj novih vrst orodij, spoznavanje in odkrivanje novih materialov za obdelavo, je prineslo zanesljivejši način pridobivanja hrane – poljedelstvo in živinorejo.
Od 5. stoletja naprej so značilne selitve ljudstev Vizigotov in Hunov. Leta 476 je Odoaker odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta. Ko so Ostrogoti po 17 letih premagali Odoakerja, so za pol stoletja zavladali severni Italiji, tako da se je obnovil rimski način življenja. Pod bizantinskim cesarjem Justinijanom so Langobardi zasedli območje Slovenije z močnim oporiščem v Kranju.
O življenju ljudi na tem območju med 8. in 10. stoletjem pričujejo izkopavanja v okolici cerkve sv. Martina v Šmartnu in okoli cerkve sv. Janeza Krstnika na Zgornjem Brniku, kjer je bilo odkritih šest staroslovanskih grobov. Mejni grof Popon je okoli leta 1101 umrl brez moških potomcev. Starejša hči Sofia se je omožila z Bertoldom I. iz bavarske grofovske rodbine iz Andechsa, njun sin Bertold II. pa je podedoval večino dedove posesti na Kranjskem in v Istri. Grofica Sofia je leta 1132 za blagor svoje duše benediktinskemu samostanu v Diessnu zapustila »predia multa in Monte S. Stephani in Carneola et 2 curias ibidem« ('mnoga posestva na gori Sv. Štefan in dva dvorca prav tam'). Ta obdaritev, ki jo je zapisal kanonik Luitpold v Necrologiju, je prva pisna omemba kraja v sedanji cerkljanski občini, čeprav se Cerklje omenjajo že v 11. stoletju kot cerkljanska pražupnija, ki jo potrjuje listina, ki jo je izdal vojvoda Bertold.
Razvoj kmetijstva in obrti
Od 11. stoletje se je na tem območju začel razvoj kmetijstva in kmetijske obrti. Pomemben gospodarski dejavnik so postali pridelovanje poljščin, pašništvo in živinoreja. O konjereji in trgovanju z njimi piše celo Valvasor – da vzgajajo »izborne konje ter izdelajo veliko konjskih pregrinjal, plaht in odej«. Še posebno se je trgovalo ob žegnanjih in drugih velikih praznikih, ko se je zbralo veliko ljudi tudi iz sosednjih krajev.
Posebno znamenita dejavnost je bila peka velesovskih prest. To slano, trdo in okusno pecivo je bilo namenjeno romarjem za priboljšek. Prvotno so jih pekli le v samostanu, kamor so recept prinesle nune z Dunaja. Po ukinitvi samostana pa so njihovo peko prevzele nekatere hiše kot domačo obrt, ki je zamrla zaradi pomanjkanja primerne pšenične moke. Danes nadaljujejo tradicijo peke prest po receptu iz 16. stoletja v pekarni prest Jagodic v Vodicah.
OHRANJENI POMNIKI MINULEGA ČASA – ŽIVLJENJE V CERKLJAH NEKOČ
Odkrijte, kako so včasih v Cerkljah živeli bogati meščani, premožni gostilničarji, podjetni kmetje in čebelarji. Oglejte si vilo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja in mogočno Petrovčevo hišo v središču Cerkelj. Za celovito predstavo in kot prijetno doživetje čisto posebne vrste vam priporočamo, da dobiščete še Čebelarsko – kmečki muzej Strupi na Spodnjem Brniku.
Hribarjeva vila s spominsko sobo, središče Cerkelj
Znani ljubljanski župan Ivan Hribar je leta 1886 kupil tedanjo Lukeževo hišo nasproti in jo preuredil v svojo priljubljeno poletno bivališče. Letna vila predstavlja visoko bivalno kulturo druge polovice 19. stoletja, ki jo zaznamuje historični slog tistega časa s klasicističnimi okenskimi okviri in leseno, bogato okrašeno pročelje. Posebnost hiše je bila električna nadometna napeljava, prva v Cerkljah, ki jo je po izgradnji elektrarne leta 1924 v hiši napeljal Čimžarjev Fredi, priseljenec iz Amerike. Osrednji del vile, spominsko sobo in park upravlja Občina Cerklje. Ogled trenutno ni možen.
Petrovčeva hiša, središče Cerkelj
Mogočna zidana hiša z bogatim pročeljem in freskami, je današnjo podobo dobila sredi 19. stoletja, kar dokumentira letnica 1863, vklesana na portalu hiše. Takrat so se njeni lastniki začeli ukvarjati tudi z gostilniško dejavnostjo. Hiša je postala zgovorna priča o načinu življenja in mišljenja premožnejših kmečkih ljudi. Danes Pr' Petrovc, nekoč pa v stanovanjsko-obrtni hiši, v kateri je bila do druge svetovne vojne gostilna, delujejo Turistični informacijski center Cerklje, galerija, muzej in knjižnica. V muzeju sta na ogled arheološka in etnološka zbirka. Arheološka zbirka prikazuje najdišča v Šmartnem, v etnološki zbirki muzeja pa so predstavljeni predmeti iz zasebne zbirke. V galerijskem prostoru Petrovčeve hiše se vrstijo slikarske, kiparske in druge razstave, ki predstavljajo ustvarjalnost posameznikov ali članov različnih društev.
Muzej v Petrovčevi hiši je trenutno zaprt.
Čebelarsko - kmečki muzej Strupi, Spodnji Brnik
V zasebnem čebelarsko-kmečkem muzeju vas z veseljem popeljejo po zgodovini razvoja čebelarstva. Skozi sobe v obnovljeni stari hiši vas skozi čas vodi bogata zbirka čebelarstva in kmečkega orodja. Z razstavljenimi predmeti, kot so lončeno posodje in drugi uporabni predmeti ter čevljarski pripomočki, se predstavlja tudi tradicija kmečkega življenja nekoč. V muzeju je lično urejena prodajalna, kjer si lahko kupite različne vrste domačega medu, propolis, cvetni prah, medeno žganje in izdelke iz čebeljega voska.
Ogled muzeja je možen po vnaprejšnjem dogovoru pri gospodu Franciju Strupiju na telefonski številki 031 663 001.
