ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA
Zgodovina občine Cerklje – arheološki del
Najstarejše naselbine
Najstarejša naselbina na območju sedanje občine Cerklje je Gradišče pri Stiški vasi. Nastala je ob koncu mlajše kamene dobe, konec 5. tisočletja pr. Kr., ko se je zaradi uveljavitve poljedelstva in živinoreje tudi v naših krajih začela prva stalna poselitev. Naselbino varujejo umetni obrambni nasipi in strmina nad dolino Reke.
Bronasta in železna doba
Iz obdobja med neolitikom in staro železno dobo skoraj ni sledov človeške prisotnosti, razen nekaj najdb iz srednje in pozne bronaste dobe ob Pšati v Šmartnem (Milharjev hrib). Stara železna doba, imenovana halštatska (8.–4. stoletje pr. Kr.), je prinesla zgostitev poselitve. V občini Cerklje so takrat nastale naselbine Gradišče na Štefanji gori ter Straža in Cerkovnek pri Šmartnem, ki ju spremljata pripadajoči gomilni grobišči.
Prihod Keltov in Rimljanov
Straža in Cerkovnek sta dočakali prihod Keltov v 3. stoletju pr. Kr. in Rimljanov sredi 1. stoletja pr. Kr. Med prvimi sledovi Rimljanov so ostanki vojaške opreme, ki so se kot znak vojaške premoči pojavljali na keltskih postojankah, pogosto skupaj z ostanki keltskega orožja. Od 1. stoletja dalje so Rimljani osnovali večjo naselbino na območju današnjega Šmartnega, kjer so bili najdeni ostanki stavb z mozaiki in talnim ogrevanjem. Severovzhodno od te naselbine, med Šmartnim in Poženkom, so odkrili cesto, ob kateri se je nizalo grobišče, nastalo med 1. in 4. stoletjem. Cesta je bila v uporabi vse do 11. stoletja. Del najdb z grobišča je na ogled v Hribarjevi hiši v Cerkljah.
Propad rimskega imperija
Propad zahodnega dela rimskega imperija sredi 5. stoletja je povsem spremenil poselitveno sliko območja sedanje občine Cerklje. Prebivalstvo se je zaradi bega pred barbari umikalo na skrite in naravno zavarovane lokacije, kjer so si gradili nova naselja. Tako je nastala naselbina okrog cerkve sv. Štefana na Štefanji gori. V tem času so ljudje zakopavali svoje premoženje na skritih krajih – eden takih je Jama pod Stiško vasjo, kjer je bil najden zaklad 49 novcev, zakopanih kmalu po letu 457.
Slovanske naselbine
Konec 7. stoletja so se na območju začele pojavljati prve slovanske naselbine. Skromni sledovi ene od njih so bili odkriti med Poženikom in Šmartnim, tik ob nekdanji rimski cesti, ki je bila takrat še v uporabi. Novi naseljenci so iskali kraje z že kultivirano plodno zemljo. Odkrili so več grobišč, med njimi ob cerkvi sv. Martina v Šmartnem, ob cerkvi sv. Janeza Krstnika v Zgornjem Brniku in ob župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah. Presenetljivo je bilo odkritje zgodnjesrednjeveškega grobišča sredi Cerkelj, ki je omajalo staro prepričanje, da je cerkev v Šmartnem najstarejša v občini. Staroslovanski grobovi okoli teh cerkva segajo v 9. in 10. stoletje.
Protiturški tabor v Cerkljah
Izkopavanje ob župnijski cerkvi v Cerkljah leta 2019 je poleg staroslovanskega grobišča razkrilo temelje mogočnega protiturškega tabora, enega od štirih izpričanih obrambnih stolpov in obrambni jarek, ki je bil nekoč napolnjen z vodo.
Zgodovinska dediščina območja Cerkljanske priča o bogati preteklosti, ki sega od mlajše kamene dobe do srednjega veka, in je danes pomemben del kulturne identitete kraja.
Štefanja Gora
Najdbe na območju današnje občine, na terasah pod cerkvijo sv. Štefana, so pravzaprav sledi bivanja v starejši kameni dobi (kot bivalna postaja na prostem), kar potrjujejo odkriti predmeti iz različnih vrst kamenja.
Kraj se prvič omenja že leta 1132 kot Gora sv. Štefana. Zahodno od vasi stoji cerkev sv. Štefana iz leta 1805, umaknjena na vzpetino Štefanja gora (748 m), ki je izjemno razgledišče.
Krvavec
Na Bleku je ekipa Inštituta za arheologijo leta 2003 začela arheološka izkopavanja, ki so pokazala, da sta na tem območju najmanj dve prepoznavni območji poselitve – zgodnjesrednjeveška iz 9. in 10. stoletja ter poznosrednjeveška iz 13.–15. stoletja. Slednja so po mnenju arheologov ostanki bivališč pastirjev, ki so že takrat Krvavec uporabljali za sezonsko pašo. V srednjem veku je bilo pašništvo pomembna panoga.
Sprva naj bi na Krvavcu pasli drobnico in prašiče, ob nastanku večjih mest pa je postalo zanimivo tudi sirarstvo, zato so začeli graditi večje sirarne, ki zaenkrat še niso bile odkrite, so pa namesto njih odkrili konjski hlev.
Šmartno
Med številnimi lokacijami stare poselitve krajine ob Pšati ima posebno mesto vas Šmartno. Lokacija iz krajine izstopa že zaradi svojega imena, ki izvira od zavetnika vaške cerkve sv. Martina, starega svetnika in enega od prvih cerkvenih zavetnikov. Na območju Milharjevega hriba so bili odkriti prazgodovinska grobišča iz pozne bronaste dobe, daljšo traso rimske ceste ter podeželsko rimsko grobišče.
Prvo cestno omrežje s pripadajočo infrastrukturo, ki je obsegala nadzorne postaje, obcestne postaje za oskrbo, počitek in prenočevanje popotnikov, postaje za preprego konj ter označevalce razdalj v miljah, imenovani miljniki, so na slovenskem ozemlju postavljali Rimljani do konca 1. stoletja. Del širokega in razvejanega cestnega omrežja, ki je povezovalo rimski imperij, so bile tudi manjše vaške ceste. Mednje spada cesta med vasema Šmartno in Poženk.
Predmeti, odkriti na cesti ali neposredno ob njej, kažejo na čas uporabe ceste. Izredno kakovosten izdelek, odkrit na cesti, je bronasta spona v podobi dveh konjičkov s konca 6. stoletja ali začetka 7. stoletja. Uporabljala se je za zapenjanje pasov in jermenov, za obešanje mošnjičkov, torbic, nožev ali celo kot tula za puščice.
Najstarejša odkrita predmeta sta dva bronasta novca cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 po Kristusu, najmlajši pa je bronast polmesečasti uhan iz 10. stoletja. Ohranilo se je veliko železnih žebljičkov, ki so odpadli iz podplatov rimskih čevljev.
Cesta je bila zgrajena pred približno 2000 leti, uporabljali pa so jo skoraj tisoč let.
