ROJSTNA HIŠA IN SPOMINSKA PLOŠČA IGNACIJA BORŠTNIKA
Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Borštnik se je leta 1882 v Ljubljani pridružil Dramatičnemu društvu. Prvič je nastopil z dramsko vlogo v enodejanki Svojeglaveži in se kmalu izkazal kot odličen gledališčnik. Vodstvo društva ga je poslalo na Dunaj v dramsko šolo, od koder se je leta 1886 vrnil v Ljubljano, vodil dramsko šolo in prirejal številne predstave v starem stanovskem teatru Dramatičnega društva. Ob 25-letnici društva je bilo dograjeno Deželno gledališče ob tivolskem parku (današnja Opera), ob odprtju leta 1892 pa je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Pozneje je ustvarjal v Zagrebu, kjer je ostal 25 let, vendar je velikokrat gostoval v Ljubljani.
Deloval je pod psevdonimom Gorazd. Čas mu je naklonil vse večje vloge (Hamlet, Tartuffe, Rihard III.), zadnjič pa je nastopil kot Cankarjev Kantor. Najzrelejša stvaritev gostujočega Borštnika je bila vloga Kantorja v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Tik pred smrtjo se je vrnil v domovino, da bi igral v slovenskem gledališču in se posvetil vzgoji mladih gledališčnikov. Že bolan je blesteče odigral vlogo ritmojstra v Strindbergovi drami Oče. Kmalu po predstavi so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je 23. septembra 1919 umrl. Borštnik je položil temelje slovenskemu in hrvaškemu realističnemu in naturalističnemu gledališču. Ni bil le igralec in režiser, temveč tudi pisec iger (Stari Ilija, Ni moj okus, Ponesrečena glavna skušnjava), prevajalec, filmski igralec, scenarist in pesnik (v pesmih, ki jih je objavljal v Ilustrovanem tedniku, je čutiti neizrekljivo hrepenenje po domači zemlji Gorenjski). V 37 letih, med letoma 1882 in 1919, je na gledaliških deskah oživil več kot 400 vlog. V slovenski kulturi je ob boku Primoža Trubarja, Friderika Barage, Antona Martina Slomška, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Jožeta Plečnika, Jakoba Gallusa. Na rojstni hiši je spominska plošča, v spominskem parku pa njegov doprsni kip.
Borštnikova rojstna hiša
Hiša, v kateri je Nace, kot so Ignacija klicali, preživel svoja otroška leta, je stara okrog 200 let, zgradil pa jo je že njegov ded Janez, župan in učitelj v Cerkljah. Pred kratkim jo je z lastnimi sredstvi in trudom obnovila družina Borštnikovega sorodnika Tomaža Novaka. S konservativno obnovo in restavracijo hiše so ohranili veliko originalnih elementov kot so tlaki, stenske poslikave, stavbno pohištvo in elementi za ogrevanje. Obiskovalci dobite vpogled v življenje in delo Ignacija Borštnika, ki je predstavljeno tudi na razstavnih panojih v zgornjem nadstropju, hkrati pa začutite kulturo bivanja v taki hiši pred več kot 100 leti.
Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru z gospodom Danijelom Novakom na telefonski številki 051 860 107 ali na dnovak52@gmail.com.
Zaželjeni so prostovoljni prispevki.
