CERKEV MARIJE VNEBOVZETE
Župnijska cerkev Marije Vnebovzete je največja cerkev v cerkljanski občini. Stoji na dominantnem mestu v središču vasi, kjer je po mnenju zgodovinarjev prva cerkev stala že v 9. stoletju. Na začetku 13. stoletja sta ob Marijini cerkvi stali še manjši cerkvi, in sicer cerkev sv. Tomaža in cerkev sv. Mihaela. Slednja naj bi se domnevno porušila ob potresu leta 1511, ki je Cerklje zelo prizadel. Tomaževo kapelo pa so podrli hkrati s staro Marijino cerkvijo.
Med turškimi vpadi so cerkev obdali s taborskim obzidjem s štirimi obrambnimi stolpi. Obzidje so podrli sredi 19. stoletja.
Cerkljanska župnijska cerkev (1714) izpričuje nedvomen naslon na ljubljansko stolnico, vendar brez kupole. Baročna arhitektura dvoranskega tipa ima ostenja v ladji poglobljena s plitvimi kapelami, nad katerimi so nizke empore. Glavni oltar te cerkve je eno najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem. Avtor ni znan, plastike pa so delo mojstra, ki se je zgledoval pri Francescu Robbu. Delavniška varianta trona glavnega oltarja je slika Leopolda Layerja Marijino vnebovzetje. Tudi sv. Uršula in sv. Notburga na zadnjih stranskih oltarjih sta Layerjevi. Križev pot in slika nadangela Mihaela v zadnjem desnem stranskem oltarju sta delo domačina Ivana Franketa. Freske na kupolah prezbiterija in ladje pa so delo Matije Koželja.
